Avtohipnoza

Napake v našem duševnem ravnovesju lahko sprožijo zdravstvene motnje. Nerešeni in odrinjeni problemi, ki ostanejo v naši podzavesti, pogosto povzročajo nastanek različnih bolezni.

Srčni napadi, nervoza želodca, mišična prenapetost, bolečine v glavi in križu, nespečnost, navkljub veliki utrujenosti, občutek izčrpanosti in druge zdravstvene težave so pogosto posledica funkcionalnih motenj in se lahko zgodijo tudi, če smo organsko popolnoma zdravi.

Vzroki za funkcionalne motnje so pogosto nezdrav način življenja, obremenjenost v poklicu, nemir, nervoza, pomanjkanje gibanja in tudi problemi v podzavesti, s katerimi sem začel ta prispevek.

Kakšne bolezni funkcionalne motnje povzročajo je težko reči, saj je odvisno od vsakega posameznika, vendar najpogosteje prizadanejo najšibkejše telesne organe.

Če tudi vi trpite za težavami funkcionalnih motenj, ki povzročajo kakšno izmed naštetih bolezni, potem se zagotovo sprašujete, kakšne rešitve obstajajo in kako te težave ter bolezni odpraviti.

Najenostavnejši odgovor je obisk zdravnika, vendar ti nam le redko pomagajo ozdraviti celoten problem. Z zdravili lahko uspešno zdravijo simptome, žal pa ne tudi vzrokov bolezni. Z drugimi besedami: bolečine v glavi, nespečnost ali srčne napade lahko pozdravijo, ne morejo pa odpraviti funkcionalnih motenj – nervoze, obremenjenosti ali problemov v podzavesti.

In v tej točki mi dovolite predstaviti avtohipnozo. Ta je edini pravi izhod, ki lahko reši tudi vzroke za nastanek omenjenih bolezni.

Najbolj znana vrsta takšne samopomoči je avtogeni trening oziroma z drugimi besedami metoda osredotočenega samosproščanja, ki sta jo odkrila in raziskala nemški psihiater Johannes H. Schulz in v Združenih državah Amerike rojeni psiholog Leslie M. Le Cron. Avtogeni trening sta opisala v knjigi Selbsthypnose – ihre Technik und Anwendung im Täglichen Leben (Avtohipnoza in njena uporaba v vsakdanjem življenju).

Splošno znano je, da vsaka misel, v kateri so močno poudarjena čustva, kaže neko tendenco po uresničitvi. To seveda ne pomeni, da se vse, kar si zamislimo, tudi uresniči. Za uresničitev so namreč potrebni določeni pogoji. Najpomembnejši med njimi je želja. Intenzivna želja oziroma dovolj velika motivacija za določen cilj.

Obstajajo zelo zanimive zgodbe o učinkih avtohipnoze. Ena izmed njih govori o Svenu Hedinu, ki je s sodelavci šel na potovanje po Tibetu. Eden izmed sodelavcev se je sprl z lokalnim tibetanskim puščavnikom, ki mu je nato prerokoval, da bo čez leto dni umrl. Nekaj dni pred domnevno smrtjo se je zelo slabo počutil in šel v bolnišnico. Pred smrtjo ga je rešil glavni zdravnik. Ta je zvedel za prerokbo in takoj ugotovil, da gre za posebno izrazit primer avtohipnoze, ki bi pacienta gotovo pripeljala do smrti, če ga ne bi uspavali v hipnotičen sen. Tako je spal štiri dni in prespal usodni dan. Ko so ga zbudili in mu povedali, da je preživel, je sugestija nehala delovati, pacient pa si je popolno opomogel.

Morda je to bolj skrajen primer delovanja avtohipnoze. Z avtohipnozo si lahko, namreč, pomaga čisto vsak in to pri popolnoma vsakdanjih rečeh, težavah, motnjah in problemih. Tako je lahko avtohipnoza rešitev pri odvajanju od kajenja, alkohola in mamil, zdravljenju nespečnosti, depresije, glavobolov in prebavnih težav, izgubljanju odvečne teže, izboljšanju uspeha v šoli in na različnih tekmovanjih,  odpravljanju strahov, stresa in depresije, pomaga vam lahko v ljubezenskem življenju in še bi lahko našteval.

  • Share/Bookmark

 Tagano:  8.10.2012

Šola hipnoze

Razumevanje in poznavanje hipnoze sploh ni preprosto. Če želite postati strokovnjak in dober hipnotizer, se morate o hipnozi veliko ter zelo natančno podučiti. Na to temo obstaja nemalo knjig in celo, verjeli ali ne, prave šole hipnoze.

Na tovrstnih tečajih in delavnicah, šolah hipnoze, se praviloma učite teoretičnega in tudi praktičnega znanja za uporabo hipnoze, spoznavanje samega sebe, … Kurt Tepperwein, nekdanji dekan medicinske fakultete na Univerzi Santa Ursula v Riu de Janeiru (Brazilija), avtor knjige Visoka šola hipnoze, je v svojem delu podrobno opisal tudi načine, kako lahko z avtohipnozo dosežete boljši uspeh v šoli ali na športnih tekmovanjih, kako imeti srečno ljubezensko življenje, kako nastopiti z avtohipnozo proti glavobolu in prebavnim težavam, kako z njo postati lepši in bolj mladostni, kako si z njo pomagate pri strahu, depresiji in alkoholizmu in tako dalje … (O avtohipnozi bom sicer več napisal v prihodnjem prispevku) Vendar je seveda teoretično znanje premalo in tečaji, ki vas učijo tovrstnih znanj so ravno iz teh razlogov zelo koristni, uporabni in zanimivi.

Za uspešno hipnozo je potrebno natančno poznavanje osnovnih pojmov, tehnik, značilnosti, vrst in specifik hipnoze. Kako ravnati v praksi, kako izvesti hipnozo odpornih oseb (na primer – hipnozo otrok, starejših oseb, odpornih odraslih ljudi, bolnikov, …), kakšne so možnosti in meje hipnoze, kako jo preverjati, … To so vprašanja na katera odgovori niso enoznačni, preprosti in vedno jasno razumljivi. Šola hipnoze je kraj, kjer boste do njih prišli postopoma, na razumljiv način in z usmerjanjem strokovnjakov, ki se na to področje zares dobro spoznajo.

Kako izbrati pravo, ustrezno in dobro šolo hipnoze?
Danes najdemo že kar nekaj ponudnikov in težko je med njimi najti dobre, ustrezne, kvalitetne in tiste, ki vas ne opeharijo, vendar vam resnično pomagajo pri spoznavanju hipnoze.

Ko se vpisujete v šolo hipnoze, morate biti vedno pozorni na sledeče stvari.

1. Namen in cilj
Najbrž veste, da je brez namena in cilja vsako izobraževanje nesmiselno. Tudi v šolah hipnoze velja podobno. Pred vpisom se pozanimajte, kakšni so nameni in cilji tečaja, kako vam bo pomagal, na katera vprašanja vam bo odgovoril in kakšna znanja boste pridobili.

2. Vsebina in struktura tečajev
Ko sprašujete in poizvedujete o namenih in ciljih, ne pozabite še na eno zelo bistveno stvar. Vsebino, torej program šole. Prepričajte se, da zajema dovolj teoretičnega in pa tudi praktičnega znanja. V vsako šolo hodimo zato, da se nekaj naučimo in to uporabimo v vsakdanjem življenju. Naj bo taka tudi šola hipnoze!

3. Izvajalec in dokazila
Ko se vpisujete ne pozabite pogledati in spoznati izvajalca, torej predavatelja in njegovih dokazil. O tako kompleksni temi vas lahko dobro nauči le izkušen strokovnjak na tem področju. Bodite na to pozorni še pred pričetkom šolskih ur.

4. Cena, pogoji, …
V končni fazi pa morate biti pred vpisom v šolo hipnoze osveščeni še o najbolj osnovnih stvareh. Kakšni so pogoji za vpis, koliko tečaji stanejo, na kakšne načine jih lahko poravnate, … Verjemite, vsaka šola nekaj stane in tudi pri šoli hipnoze ni drugače. Zato se še enkrat navezujem na prvo in drugo točko – dobro pretehtajte, ali je program dovolj poučen, da se na šolo vpišete in plačujete članarino.

  • Share/Bookmark

 Tagano:  2.10.2012

Tehnike in značilnosti hipnoze

O hipnozi sedaj že marsikaj veste – kako se je začelo, kdo so bili prvi hipnotizerji, kaj je hipnoza, na kaj vpliva, … Danes bom predstavil nekaj njenih značilnosti in tehnik za njeno izvajanje.

Tehnike
Obstaja zelo veliko različnik tehnik in metod za izvajanje hipnoze. Vsak hipnotizer ima svojo najljubšo, le redko pa uporabljajo več tehnik. Pred izvedbo oziroma indukcijo je priporočljivo hipnotiziranega sprostiti. Dihati mora mirno in enakomerno, zatisniti oči, odvrniti pozornost od drugih stvari in se prepustiti hipnozi.

Kot rečeno, poznamo veliko metod za indukcijo hipnoze. Tri izmed njih bom predstavil.

1. Mesmerjevo gladenje
Tehnika je dobila ime po Nemcu Franzu Antonu Mesmerju, ki se je rodil leta 1734, umrl pa 1815. Tehnika je zelo stara, vendar še vedno učinkovita. Poskusno osebo (človeka, ki ga hipnotizirate) gladite, tako da premikate roko od glave do pet, roke pa s stopal v velikem loku vrnete h glavi. Poskusna oseba bo občutila utrujenost in zaprla oči.

2. Fiksiranje kazalca
Tudi to je stara in preizkušena tehnika. V poskusno osebo nekoliko nad njenimi očmi in približno 20 centimetrov od obraza uperimo kazalec, v katerega bo hipnotizirani strmel, ne da bi trenil z očesom, zaradi česar se bo kmalu utrudil.

3. Štetje od ena do sto
Poskusno osebo udobno namestite in ji povejte, da boste šteli od ena do sto, pri čemer naj pri vsakem lihem številu odpre oči, pri vsakem sodem pa naj jih ima zaprte. Na začetku štejte hitreje, potem pa čedalje počasneje. Štetje ne sme biti enakomerno. Poskrbeti morate, da ima poskusna oseba čim dlje zaprte oči, torej, da pri parnih številih nekoliko postojite. Poleg pacientu sugerirajte, dokler se poskusna oseba ne utrudi in zapre oči.

To so le tri tehnike. Pobrskajte še za ostalimi in poglejte, katera vam najbolj ustreza!

Značilnosti hipnoze
Marsikdo povezuje hipnozo z nezavestjo, torej z globokim transom, v katerem postaja dosegljiva globja osebnost. Vendar je to stopnjo hipnoze zelo težko doseči, pravzaprav je uspešna le pri 20 odstotkih pacientov. Pri večini lahko dosežemo hipnozo srednje globine.

Torej, katere stopnje hipnoze poznamo:

1. lahka hipnoza: zavest ostaja aktivna, telo je sproščeno, poskusna oseba pa kljub temu sprejema (preproste) sugestije in jih izpolnjuje.

2. srednja hipnoza: sproščenost je večja, aktivnost zavesti pa manjša. Pacient sprejema, izpolnjuje in sledi vsem ukazom in navodilom.

3. globoka hipnoza: govorimo o absolutni sprostitvi, zavest pa ni več aktivna (je popolnoma izključena). Poskusna oseba se hipnoze, ko se prebudi, ne spominja več.

Ta stanja med seboj prehajajo, mejo med njimi pa ni preprosto določiti.

Francoz Ambroise-Auguste Liébeault, ki je živel v 19. stoletju, znan je kot utemeljitelj nansijske šole, je postavil šest stopenj hipnoze:

  1. somnolenca (teža v vekah, poskusna oseba ne more odpreti oči, vendar je zavest aktivna),
  2. dvignjena roka ostane v zadanem položaju, nato umahne (spomin in zavest še nista popolnoma izključena),
  3. če hipnotiziranega prepričamo, da ne zaustavi krožnega gibanja rok, se to samodejno nadaljuje, zavest in spomin ostajata,
  4. v tej fazi je poskusna oseba odvisa samo še od hipnotizerja in je neobčutljiva za vplive katerihkoli drugih oseb,
  5. lahki somnabulizem (zavest je motena, spomin nejasen, ostalo je isto kot pri četrti fazi),
  6. globoki somnabulizem (simptomi tretje stopnje tu še najbolj izraziti, zavest absolutno izključena, pacient pa se hipnoze po zaključku ne spominja več).
  • Share/Bookmark

 Tagano:  27.09.2012

Kaj je hipnoza?

Preprosto vprašanje, ki pa nima tako enostavnega odgovora. Natančno postaviti definicijo, kaj je hipnoza, je zelo težko, četudi smo hipnozo in njene pojavne oblike v vseh teh letih že dobro spoznali.

V tem prispevku vam bom poskušal razložiti, kaj je hipnoza, kakšni so pogoji, da je ta uspešna, kaj je sugestija in na kaj hipnoza vpliva.

Definicija
Še najbolj natančna definicija, ki opisuje hipnozo je tista, ki so jo bostavili v britanskem zdravniškem združenju (British Medical Association). Hipnoza ni spanje, pravzaprav je neke vrste polovična zavest. V tej polovični zavesti se telesne aktivnosti zmanjšajo, pride pa do različnih reakcij na dražljaje.

Kaj je potrebno za uspešno izvedbo hipnoze?
Na človeka se prenašajo predstave, ki jim rečemo sugestije. Prihajajo od zunaj, pacient oziroma hipnotiziran človek pa jih sprejema. Ker je hipnozo nemogoče izvesti, če ne pride do sprejemanja oziroma odobravanja sugestij s strani hipnotiziranega, nekateri avtorji pravijo, da je vsaka hipnoza pravzaprav avtohipnoza oziroma avtosugestija.

Pri procesu hipnoze je še ena stvar ključnega pomena. Izvajana mora biti v mračnem in tihem prostoru. Razloge za to nam ponuja zakon točkastega refleksa, avtor katerega je Ivan Petrovič Pavlov. Ta pravi, da vsak intenziven in trajen dražljaj oziroma dražljaj, ki se ponavlja, prej ali slej privede do prisilne zaspanosti, vendar to velja le takrat, ko ga ne zmoti nek drug in močnejši dražljaj. Zato se mora hipnoza izvajati v prostoru, kjer so preostali dražljaji v čim večji meri izključeni.

Sedaj že veste, da je za uspešno hipnozo potrebno sprejemanje sugestije in ustrezen prostor, kjer so zunanji dražljaji izključeni. Vendar to še ni vse. Eden izmed pogojev za izvedbo hipnoze je tudi ta, da je pacient globoko prepričan, da mu hipnotizer želi le najboljše.

Na kaj hipnoza vpliva?
Hipnoza deluje in ima vpliv na celoten organizem. V procesu lahko pospešimo ali upočasnimo srčni utrip in tudi dihanje, vplivamo pa tudi na druge telesne funkcije – kašljanje, znojenje, zehanje, kihanje, bruhanje, izločanje, menstruacijo in tudi spolne funkcije. S hipnozo lahko celo preslepimo naša čutila. To je lahko pozitivno ali negativno. Odvisno od sugestije, ki jo subjekt prejema. Primer negativnega slepljenja je, ko pri hipnotiziranem dosežemu, da nekaterih predmetov v prostoru ne opazi, zaradi česar se lahko zaleti v stol ali mizo. Med pozitivnimi slepljenji čutil pa velja znan poskus z igro s kartami. Hipnotiziranega prepričamo, da je na sprednji strani določene karte črna pika in tako bo to karto vselej nezmotljivo potegnil v kupu z ostalimi kartami, četudi v resnici ni označena.

Neresnični miti o hipnozi
Številni ljudje imajo oblikovana določena mnenja o tem, kaj hipnoza je. Poglejmo, katera izmed njih niso resnična.

Številni so prepričani, da je hipnoza nadnaravno dogajanje in da ima povezavo z magijo. Seveda se motijo.

Čeprav pri hipnozi govorimo o (delnem) uspavanju, to ni umetno. Prav tako je napačno misliti, da je hipnoza isto kot spanje.

Veliko ljudi ne loči razlik med hipnozo in sugestijo. Ta dva pojma nista identična, čeprav sta povezana – hipnoza lahko zelo poveča sugestibilnost.

Hipnoza ni zdravilo, ki ozdravi vsako bolezen, lahko pa izkušen in strokovno dobro podkovan hipnotizer z njo pomaga številnim bolnim ljudem.

  • Share/Bookmark

 Tagano:  23.09.2012

Zgodovina hipnoze

Če mislite, da je hipnoza pojav moderne dobe, se motite. Hipnoza je stara toliko kot je staro človeštvo. Poznali so jo tako stari Egipčani, kot tudi druga ljudstva – Sumerci, stari Grki, Rimljani, …

Ohranjeni klinopisni zapiski iz dežele ob Evfratu in Tigrisu dokazujejo, da so Sumerci, ki po nekaterih podatkih veljajo za najstarejše ljudstvo na našem modrem planetu, hipnozo poznali in uporabljali (in to na podoben način kot danes) že v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Dokaze, ki potrjujejo to trditev so našli tudi v zelo starem zapisu, najdenem v svečeniški šoli v Erehu.

Zapisi o hipnozi se najdejo celo v Manuvem zakonu, ki je zapisan v sanskrtu. Ta opisuje podobno stopnjevanje hipnoze, kot ga poznamo tudi danes. To pa torej pomeni, da so hipnozo poznali tudi v Indiji.

Omenil sem, da so se s hipnozo ukvarjali v starem Egiptu. Znanstveniki so to ugotovili, ko so odkrili nekaj tisoč let star Ebersov papirus, ki pojasnjuje metode uporabe hipnoze. Postopki so podobni današnjim. Tako so že egipčanski svečeniki svoje “paciente” (bili so namreč tudi ljudski zdravniki) hipnotizirali s pomočjo svetle kovinske plošče. Njen lesk je utrudil bolnikom oči, posledično pa povzročil hipnotičen sen.

Celo antični Grki so poznali hipnozo. Razvit so imeli poseben obred, s pomočjo katerega so ljudje dobivali sporočila z Olimpa, ki so jim jih potem razložili in pretolmačili svečeniki. Zagotovo ste že vsi slišali za znamenito delfsko svetišče, ki je bilo posvečeno Apolonu. Tam je sedela svečenica, ki je odgovarjala na zastavljena vprašanja na podlagi božjih nasvetov in, vsaj na podlagi nekaterih bajeslovnih zapisov, posredno vplivala na potek nemalokaterih zgodovinskih dogodkov.

Rimljani so veliko prevzeli od Grkov. Tako so tudi oni pomagali ljudem (bolnikom) z nasveti, kako se povezati z bogovi. Moč hipnoze so poznali in uporabljali celo nekateri njihovi filozofi.

Znanje o uporabe hipnoze v obliki tempeljskega sna se je ohranilo tudi stoletja kasneje. V roke so ga začeli prevzemati krščanski redovniki. O uporabi avtohipnoze kot načinu zdravljenja je poročal tudi slavni Theophrastus Bombastus von Hohenheim, ki ga najbrž bolje poznate pod imenom Paracelsus.

Ta oblika zdravljenja se je ohranila vse do nastopa inkvizicije, ko so jo ljudje zaradi strahu, da jih bodo obtožili čarovništva in posledično zažgali na grmadi, začeli opuščati.

Kljub vsemu pa hipnoza ni utonila v pozabo, pač pa se je razvijala in to dolga leta, celo stoletja, vse do danes.

Kdaj je bil prvič uporabljen izraz hipnoza in kaj pomeni?
Odločilen korak pri razvoju hipnoze je bil storjen v sredini 19. stoletja, ko je angleški očesni zdravnik James Braid opazoval poskuse hipnotizerja Lafontaina in se začel s tem bolj natančno in podrobneje ukvarjati. Svojo ženo, prijatelja in svojega sluga mu je uspelo hipnotizirati, torej spraviti v hipnotičen sen. Pri tem mu je pomagalo tudi znanje, ki ga je osvojil kot očesni zdravnik, saj je vedel, da neprestano gledanje v bleščeč predmet utruja oči. Kakorkoli, ta umetni sen je poimenoval “hipnoza”. Izraz izvira iz grške besede hypnos, ki v prevodu pomeni spanje. Braid je na osnovi lastne teorije razvil tudi postopek za hipnotiziranje ljudi in živali.

Več o hipnozi boste izvedeli tudi na mojem blogu.

  • Share/Bookmark

 Tagano:  18.09.2012


Išči med objavami

Zadnji zapisi

Kategorije

Značke

Avtohipnoza Hipnoza Tehnike in značilnosti Zgodovina Šola hipnoze