Tehnike in značilnosti hipnoze

27.09.2012

O hipnozi sedaj že marsikaj veste – kako se je začelo, kdo so bili prvi hipnotizerji, kaj je hipnoza, na kaj vpliva, … Danes bom predstavil nekaj njenih značilnosti in tehnik za njeno izvajanje.

Tehnike
Obstaja zelo veliko različnik tehnik in metod za izvajanje hipnoze. Vsak hipnotizer ima svojo najljubšo, le redko pa uporabljajo več tehnik. Pred izvedbo oziroma indukcijo je priporočljivo hipnotiziranega sprostiti. Dihati mora mirno in enakomerno, zatisniti oči, odvrniti pozornost od drugih stvari in se prepustiti hipnozi.

Kot rečeno, poznamo veliko metod za indukcijo hipnoze. Tri izmed njih bom predstavil.

1. Mesmerjevo gladenje
Tehnika je dobila ime po Nemcu Franzu Antonu Mesmerju, ki se je rodil leta 1734, umrl pa 1815. Tehnika je zelo stara, vendar še vedno učinkovita. Poskusno osebo (človeka, ki ga hipnotizirate) gladite, tako da premikate roko od glave do pet, roke pa s stopal v velikem loku vrnete h glavi. Poskusna oseba bo občutila utrujenost in zaprla oči.

2. Fiksiranje kazalca
Tudi to je stara in preizkušena tehnika. V poskusno osebo nekoliko nad njenimi očmi in približno 20 centimetrov od obraza uperimo kazalec, v katerega bo hipnotizirani strmel, ne da bi trenil z očesom, zaradi česar se bo kmalu utrudil.

3. Štetje od ena do sto
Poskusno osebo udobno namestite in ji povejte, da boste šteli od ena do sto, pri čemer naj pri vsakem lihem številu odpre oči, pri vsakem sodem pa naj jih ima zaprte. Na začetku štejte hitreje, potem pa čedalje počasneje. Štetje ne sme biti enakomerno. Poskrbeti morate, da ima poskusna oseba čim dlje zaprte oči, torej, da pri parnih številih nekoliko postojite. Poleg pacientu sugerirajte, dokler se poskusna oseba ne utrudi in zapre oči.

To so le tri tehnike. Pobrskajte še za ostalimi in poglejte, katera vam najbolj ustreza!

Značilnosti hipnoze
Marsikdo povezuje hipnozo z nezavestjo, torej z globokim transom, v katerem postaja dosegljiva globja osebnost. Vendar je to stopnjo hipnoze zelo težko doseči, pravzaprav je uspešna le pri 20 odstotkih pacientov. Pri večini lahko dosežemo hipnozo srednje globine.

Torej, katere stopnje hipnoze poznamo:

1. lahka hipnoza: zavest ostaja aktivna, telo je sproščeno, poskusna oseba pa kljub temu sprejema (preproste) sugestije in jih izpolnjuje.

2. srednja hipnoza: sproščenost je večja, aktivnost zavesti pa manjša. Pacient sprejema, izpolnjuje in sledi vsem ukazom in navodilom.

3. globoka hipnoza: govorimo o absolutni sprostitvi, zavest pa ni več aktivna (je popolnoma izključena). Poskusna oseba se hipnoze, ko se prebudi, ne spominja več.

Ta stanja med seboj prehajajo, mejo med njimi pa ni preprosto določiti.

Francoz Ambroise-Auguste Liébeault, ki je živel v 19. stoletju, znan je kot utemeljitelj nansijske šole, je postavil šest stopenj hipnoze:

  1. somnolenca (teža v vekah, poskusna oseba ne more odpreti oči, vendar je zavest aktivna),
  2. dvignjena roka ostane v zadanem položaju, nato umahne (spomin in zavest še nista popolnoma izključena),
  3. če hipnotiziranega prepričamo, da ne zaustavi krožnega gibanja rok, se to samodejno nadaljuje, zavest in spomin ostajata,
  4. v tej fazi je poskusna oseba odvisa samo še od hipnotizerja in je neobčutljiva za vplive katerihkoli drugih oseb,
  5. lahki somnabulizem (zavest je motena, spomin nejasen, ostalo je isto kot pri četrti fazi),
  6. globoki somnabulizem (simptomi tretje stopnje tu še najbolj izraziti, zavest absolutno izključena, pacient pa se hipnoze po zaključku ne spominja več).
  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Hipnoza. Tagi: .




Išči med objavami

Zadnji zapisi

Kategorije

Značke

Avtohipnoza Hipnoza Tehnike in značilnosti Zgodovina Šola hipnoze