'nekategorizirano'

Kaj je hipnoza?

Preprosto vprašanje, ki pa nima tako enostavnega odgovora. Natančno postaviti definicijo, kaj je hipnoza, je zelo težko, četudi smo hipnozo in njene pojavne oblike v vseh teh letih že dobro spoznali.

V tem prispevku vam bom poskušal razložiti, kaj je hipnoza, kakšni so pogoji, da je ta uspešna, kaj je sugestija in na kaj hipnoza vpliva.

Definicija
Še najbolj natančna definicija, ki opisuje hipnozo je tista, ki so jo bostavili v britanskem zdravniškem združenju (British Medical Association). Hipnoza ni spanje, pravzaprav je neke vrste polovična zavest. V tej polovični zavesti se telesne aktivnosti zmanjšajo, pride pa do različnih reakcij na dražljaje.

Kaj je potrebno za uspešno izvedbo hipnoze?
Na človeka se prenašajo predstave, ki jim rečemo sugestije. Prihajajo od zunaj, pacient oziroma hipnotiziran človek pa jih sprejema. Ker je hipnozo nemogoče izvesti, če ne pride do sprejemanja oziroma odobravanja sugestij s strani hipnotiziranega, nekateri avtorji pravijo, da je vsaka hipnoza pravzaprav avtohipnoza oziroma avtosugestija.

Pri procesu hipnoze je še ena stvar ključnega pomena. Izvajana mora biti v mračnem in tihem prostoru. Razloge za to nam ponuja zakon točkastega refleksa, avtor katerega je Ivan Petrovič Pavlov. Ta pravi, da vsak intenziven in trajen dražljaj oziroma dražljaj, ki se ponavlja, prej ali slej privede do prisilne zaspanosti, vendar to velja le takrat, ko ga ne zmoti nek drug in močnejši dražljaj. Zato se mora hipnoza izvajati v prostoru, kjer so preostali dražljaji v čim večji meri izključeni.

Sedaj že veste, da je za uspešno hipnozo potrebno sprejemanje sugestije in ustrezen prostor, kjer so zunanji dražljaji izključeni. Vendar to še ni vse. Eden izmed pogojev za izvedbo hipnoze je tudi ta, da je pacient globoko prepričan, da mu hipnotizer želi le najboljše.

Na kaj hipnoza vpliva?
Hipnoza deluje in ima vpliv na celoten organizem. V procesu lahko pospešimo ali upočasnimo srčni utrip in tudi dihanje, vplivamo pa tudi na druge telesne funkcije – kašljanje, znojenje, zehanje, kihanje, bruhanje, izločanje, menstruacijo in tudi spolne funkcije. S hipnozo lahko celo preslepimo naša čutila. To je lahko pozitivno ali negativno. Odvisno od sugestije, ki jo subjekt prejema. Primer negativnega slepljenja je, ko pri hipnotiziranem dosežemu, da nekaterih predmetov v prostoru ne opazi, zaradi česar se lahko zaleti v stol ali mizo. Med pozitivnimi slepljenji čutil pa velja znan poskus z igro s kartami. Hipnotiziranega prepričamo, da je na sprednji strani določene karte črna pika in tako bo to karto vselej nezmotljivo potegnil v kupu z ostalimi kartami, četudi v resnici ni označena.

Neresnični miti o hipnozi
Številni ljudje imajo oblikovana določena mnenja o tem, kaj hipnoza je. Poglejmo, katera izmed njih niso resnična.

Številni so prepričani, da je hipnoza nadnaravno dogajanje in da ima povezavo z magijo. Seveda se motijo.

Čeprav pri hipnozi govorimo o (delnem) uspavanju, to ni umetno. Prav tako je napačno misliti, da je hipnoza isto kot spanje.

Veliko ljudi ne loči razlik med hipnozo in sugestijo. Ta dva pojma nista identična, čeprav sta povezana – hipnoza lahko zelo poveča sugestibilnost.

Hipnoza ni zdravilo, ki ozdravi vsako bolezen, lahko pa izkušen in strokovno dobro podkovan hipnotizer z njo pomaga številnim bolnim ljudem.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

23.09.2012


Išči med objavami

Zadnji zapisi

Kategorije

Značke

Avtohipnoza Hipnoza Tehnike in značilnosti Zgodovina Šola hipnoze